Izredna izdaja Pregleda!

Koncno smo dobili marsovec88-ov odgovor iz Central Armenia!

Iz Central Armenia se je spet javil marsovec88. Kot smo ze porocali se je marsovec88 tja odpravil 31.03.2020, zelel je posneti prispevek o uporabi kemicnega orozja med vojno med Grcijo in Gruzijo. Med vecjim napadom gruzijcev je s skupino nemskih in grskih vojakov ostal ujet v vasi Basen. V zadnjem pogovoru smo izvedeli, da se skupina sicer skriva v kleteh in so priskrbljeni tako z vodo, kot tudi s hrano. Povezava je po krajsem pogovoru z nasim novinarjem bila prekinjena. Do danes nismo dobili nobenih dodatnih informacij. Danes zjutraj pa smo od nemske vojske prejeli pismo, saj so spet bili v kontaktu z izgubljeno skupino:
 
Zdravo! Sporocam, da smo vredu.
Ne vemo pa, kdaj in kako se bomo vrnili. Nemci so namsporocili, da kljub letalskim napadom grkov se ne vejo, kako nas bodo resili. Predlagali
so nam, naj se premaknemo juzneje in poskusamo nadaljevati pot proti Iğdıru - tam nas cakajo grsko-nemske enote, ki so uspele ubezati nepredvidenim napadom gruzijcev, zaradi katerih smo ostali prepusceni samemu sebi.
 
Potem, ko smo se namestili v kleteh tukajsnjih his invzpostavili povezavo z zunanjim svetom se je nemski stotnik Werner von Sieger odlocil, da pregledamo ostale hise in poiscemo tocke za strazo. Juzno stran so prevzeli grki, severno in vzhodno, od koder smo slisali posamicne eksplozije so prevzeli nemci. Jaz sem sodeloval z desetnikom Prapolitisom in vojakoma Bertom ter Sigmundom pri iskanju hrane. Dva izvidnika sta sla iskat Hansa, ki smo ga izgubili cca.5km pred vasjo. Vrnila sta se po 4 urah, brez Hansa. Straza se je zamenjala na vsake 3 ure. Ostali smo v vmesnem casu poskusali spati. Vojakom je uspelo zaspati, meni ni. Razmisljal sem o otrocih, o zeni, o tasci. Poskusal sem se nekako zamotiti, na koncu je pomagala tableta, ki mi jo je dal mladi grski
vojak, ki je tudi sam imel tezave s spanjem. Zaspal sem okoli 2:30.
 
Jutro je bilo mirno. Stefan je skuhal malico za vse - Wurst seveda... Po malici je sledil skupni sestanek. Odlocili smo se, da se bomo opoldne premaknili do juznolezecega mesta Artik. Ob 11 smo ze vsi nestrpno cakali. Nato pa slisimo glasno kricanje izza druge strani hriba... vsi smo skocili v zrak!

Otrok! Za njim patrije turski vojaki. Nasa ostrostrelca sta namerila in cakala na ukazvon Siegerja. Ukaza ni bilo, von Sieger je menil, da jih bomo spremljali in pocakali na boljso priloznost. Kot naroceno so se gibali proti nam, vsi smo s cakali, kaj se bo zgodilo. Stotnik je le dal ukaz, s tremi streli so bili vojaki pokoncani. Mali Azeiberdzanec pa je v hipu stekel vstarn in se skril v eni izmed his. Poiskali smo ga in nas tolmac mu je razlozil, da mu ne zelimo
hudega. Bal se nas je, ni odgovarjal. Se celo popoldne se je tresel. Tudi Stefanova klobasa ga ni prepricala, da nam pove, kdo je in kaj se je zgodilo. Kljub temu, da nisodeloval, je razumel, da mu ne bomo nic storili. Ko smo se odpraviliproti Artiku je tako prostovoljno prisel z nami, vendar je celo pot hodil 20 metrov za nami. Odlocili smo se, da ga pustimo na miru in nasa taktika je zalegla. Kake tri kilometre pred ciljem je spregovoril. …Aslan sem, star sem 12 let… potem pa spet molk. Kasneje ga je grska vojakinja le prepricala, da nam je povedal se vec: …Oba starsa so mi ubili turski vojaki… Koncno je tudi nekaj
pojedel (Stefanovo klobaso in dve jajci), kar cedilo se mu je iz ust. Legel je na tla, dal noge narazen in si odprl gumb na hlacah. Ocitno je bilo, da se je
najebel. Preostanek popoldneva smo izkoristili za preucevanje mesta, postavitev straze itn. Odlocili smo se, da nadaljujemo takoj, ko se zjutraj zbudimo.
Hansu, za katerega smo bili prepricani, da je za vedno izgubljen, smo postavili nemski kljukasti kriz in se poslovili … bil je dober vojak, manjse rasti, lase
na precko in brke, ki so bili sirine njegovega nosu. Po poklicu je bil slikar… je povedal von Sieger in njegovo sliko polozil pred budisticni simbol srece. …To
je on!... je zakrical mali Aslan! …Poznam ga! ... … (Konec)
---------
Zal sporocamo, da zadnji del pisma, ki nam ga je marsovec88 poslal iz Azeiberdzana, manjka. Postar je namrec po poti do nas moral za grm, s sabo pa ni imel rolice –zmanjkalo jih je po celi Sloveniji. Z nemsko vojsko smo ze na vezi, zagotovili so nam, da nam posljejo njihovo fotokopijo pisma.